
Vse leze,
hrešči in gomazi.
Na tisoče malih bitij je v tvojem telesu,
na tisoče sluzastih celic.
Ti si Prometej, moj bronasti bik,
a prihajajo modrasi
in jaz ne vem
od kod.
Sanjala sem celotno pesniško zbirko. Listala sem po njej in brala pesmi. Na žalost so ostali le delčki, to pesem (Celica) pa sem si zapomnila skoraj v celoti. :)
Hej! Moja zbirka je bila. Saj jaz pogosto sanjam knjige, ampak to, da sem prav brala in si celo zapomnila malo prebranega, mi je pa fascinantno!
Si doživela kaj podobnega? :)
... in tudi je fascinantno, draga Ananda;)))
Bravo!!!
Koni, res je! Ker se zdaj še večkrat na noč zbudim zaradi mojega malčka, si zapomnem sanje. Če bi trdno prespala celo noč, bi gotovo tudi ta pesem ostala v etru in ne bi prišla na "papir". :)
Ne, da bi sanjala branje in se spomnila&zapomnila, ne. Super igrica mozganov in mega, da si uspela pomniti in zabeležiti! Tudi pesem je dobra, le (za moje dojemanje) osebe se preveč spreminjajo. Lirski subjekt ;) Jaz bi ga poenotila…
Mirjam, dobesedno sem prepisala zapis in sanj. :) Spreminjanje besedila bi bil sacrilège ! V bistvu niti ne razumem pesmi v celoti ...
Pozdravček! ❤
“Sanjska knjiga pesmi”
“Knjiga sanjskih pesmi”
“Nasanjane pesmi”
Poseben sanjski dialog, z mnogo arhetipskega, ki se zdi zelo zgovorno (ni nujno razumeti, doživljati!), čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana za to sanjsko podčrtanko!
Lahko noč in poetične sanje želim! :D
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!