V preteklost se zavijam, kot darilo
v prozoren, komaj viden celofan.
Preštevam vas, neskončno je število,
nikjer nikogar več, ki mi je znan.
Vsi tujci tujcu in na pol poznani,
tu, tam, podoben zdi se mi obraz.
Stojim, opazovalec, tam ob strani
in tipljem, tipljem v ta neznani čas.
Vse druge, vse drugačne čase
Popotnik moj še pomni ves zagret,
a prikovan kot z jeklom ves je vase,
kot rjast in zavržen bajonet.
Vrstijo kot na platnu se prizori.
Še vonj morja, valov in starih pinj
pa voljna mivka in odtis stopinj
in mehka mesečina v rani zori.
Pogrešam te, pogrešam vaju, čase,
življenje tistih polresničnih dni ...
nepremagljivi, večni smo bili,
zaverovani v cilje, moč in vase.
Sprehodim spet se do obale znane.
Še morje tam zatiplje se v pristan,
pa tisto kamenje in skale sprane
in Jurij sveti, punta in Piran.
Z neznanci zdaj posedam ob obali.
Nihče me ne pozna in jaz ne njih,
jaz tu sem še, le kje ste vi, ostali,
da spišemo si skupaj še en stih?
... "Preštevam vas, neskončno je število,nikjer nikogar več, ki mi je znan." ... "Vrstijo kot na platnu se prizori."... "Pogrešam te, pogrešam vaju, čase, življenje tistih polresničnih dni" ... "jaz tu sem še, le kje ste vi, ostali," ...
Dotaknila se me je tvoja pesem, Brezinbor in z njo besede, ki odpirajo vratca v naše vrtove doživetij, razpoloženj, čustvenih stanj sreče, žalosti, izgube, spominov, pričakovanj in tudi trpkih spoznanj...
Na nove stihe ti kličem z lepimi pozdravi,
Breda
Breda, kaj naj sploh dodam ob tako toplem in v srce segajočem komentarju, ki je že sam po sebi poezija. Hvala, je najmanj in zagotovo premalo.
Lep in "tih" deževen dan ...
B.
popolno.
lp, Lidija
Hvala, Lidija! Vsi, vem, se trudimo. Včasih uspe bolje, drugič manj. Tako živi in se oplaja naš portal z vsemi, ki se tudi drugače trudite z nami in z njim.
B.
Lepa, prehajajoča iz časa v čas, iz sebe v sebe, iz bližine do tujstva in nazaj vase. Čestitke!
Lp, Polona.
Polona, hvala za dotik, za čestitke ... da, tako se nam odvijajo življenja. Spomini pa ostajajo in želje ... vsaj za en dan se vrni...
Pozdrav!
B.
Kot bi ofprl kipeč lonec, v katerega si zložil vse tisto, kar ti je ljubo, najljubše in z neučakanostjo želiš podeliti s tistimi, ki so ti blizu, ki so ti bili dragi in jih želiš nahraniti z vsebino dobrot iz lonca. Hja, tako, po moje. Lp
Ajda, hvala! Poznava se leta, že desetletja ... ostajaš čudovit biser v priprti školjki. Ti znaš ...
Hvala za dotik.
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!