Glej, bočijo se griči kakor prsi,
ki jih oblači pajčolan megleni,
v dolinah šepetajo suhi trsi,
pomlad naplete jim nov šal zeleni.
V močvirjih vse glasnejši so klepeti
in reke slekle so kristalne nošnje,
mladičev v gozdu slišni so cepeti,
kot dlan, ki daje, se razprejo krošnje.
S pasteli se prebarva vsa sivina,
rumena gnezdi se čez dan v sinjino,
kot jajce poka zimina lupina
in vrvež mlad zamenja hlad, tišino.
Med voljo vsega, da spet zaživi -
kaj je človeku, da se ne zbudi ?
Irena, izjemno! Lepo nedeljo želim!
Čudovito, draga Irena ...
vse te nanizane podobice, ki kar brstijo od življenja, res;
kaj je človeku, da se ne zbudi
Lep dan ti želim,
Marija
Hvala, Brezinbor.
Tudi tebi lepo pomladn nedeljo.
lp
i
Hvala, draga Marija.
In ne zbudimo se - prej v večnost zaspimo.
Objem,
pi
Ustvarjeni smo za nesmrtnost...zato tako vztrajno kljubujemo, čeprav se zdi nemogoče, toda ker je v meni "to nemogoče" me kot iskra nenehno aktivira. " Če bodo trave vstale" zagotovo vstanem tudi jaz.
Kdor zna, pač zna - pesniti.
LpM
Hvala, Svit.
Bilo bi lepo, če bi 'vstali' že prej :)
lp
pi
Poslano:
27. 03. 2022 ob 19:26
Spremenjeno:
27. 03. 2022 ob 19:26
Maki <3>
pač kolikor znamo
bolj, kakor nam gre :)
lp
pi
... res si mojstrica besede, Irena;))) že naslov pesnitve obeta izvirno metaforično večpomenskost, ki ti jo nudi narava za ponazarjanje izjemnega sporočila, namenjenega vsem nam;
Čestitke!
LpB
Joj, Irena, ko ti zažvrgoliš usta se odpirajo, kot mladi lačni kljuncki!
Sonce si!
Lepo. Iz čiste impresije prebujajo se narave v pereče bivanjsko vprašanje, aktualni prav v tem času...
Hvala, Breda.
lp
pi
Hvala, Branka.
lp
pi
Hvala, Lidija.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!