Včasih ne gre

Napotim tja se v dan ves obetaven,

paleta v roki, slamnati klobuček,

pa nekaj čopičev, papir, stojalo,

načrtov polno, da bi dih jemalo,

popoln uspeh, kot do zaklada ključek.

Na klopi ob starem hrastu se udomim,

pejsaž barvit je, sonce, mir, šuštenje,

tu tam že komaj slišno žvrgolenje ...

Je vse to res, že skorajda podvomim.

 

Kaj naj moj gib tej sliki še doda?

Pa saj je vse skončano, narejeno,

pokvaril bi s potezami spleteno

popolno sliko spečih trav, neba.

V visokem barju tu in tam še sneg

in gole veje brez, osamljen bor,

tam vresa rjava, praproti počez,

v modrini kosmov belih plahi beg.

Podleski so pobarvani in ujeti

v še suhih travah speče rjave ruše

kot balzam vse je in zdravilo duše

le biti to kar sem, čutiti smeti.

 

Znenada severnik zaveje, prihrumi,

odpihne list, prevrne mi stojalo,

klobuk tja v rjavo praprot zavihti

a malo vzel je, več se mi je dalo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Brezinbor

MAKI

Poslano:
21. 03. 2022 ob 11:14

Prijatelj, spomnil si me: včasih smo vozili stare avtomobile, ki občasno niso hoteli vžgati, in kaj: malo  smo porinili, pa je šlo...

LpM

Zastavica

Brezinbor

Poslano:
21. 03. 2022 ob 11:25

Maki, res je kar se avtov tiče,

jaz vedno sem v rezervi imel bicikel.

Pozdrav

Zastavica

Vanilija

Poslano:
21. 03. 2022 ob 14:36

Pesem, ki me je nasmejala

Zastavica

Brezinbor

Poslano:
21. 03. 2022 ob 14:44

Me veseli, čeprav ni bil to ravno moj namen :-)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 21. 03. 2022 ob 09:40
  • Prebrano 252 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 103.4
  • Število ocen: 4

Zastavica