Starost je lepa, 

pravijo.

Ko deliš

drugim modrost,

ko življenje

ni več norost.

Las belina, 

misli se ustavijo.

Ker želiš

bližnjim mladost, 

ko jih ponese

čez prepreke most.

Tvoja beseda,

ko podaš roko.

In se posloviš,

ker ure hitrost

nas vse odnese,

in tu je samost.

Postajaš trudna,

ko dvigaš nogo.

Pa vseeno vztrajaš;

Naučena na vztrajnost

za vse podvige,

najdragocenejša marljivost.

Na obrazu guba,

izgledaš prelepo.

Ko se nasmeješ,

oči žarijo srčnost

tvoje topline,

in to je modrosti žarčnost.

Ines S. Jakopanec