Večer bo kmalu.
Sonce utopljeno
tam na zahodno stran pretaplja se v kopreno,
pretkano z barvami s slikarjeve palete.
Kar vidim ga, moža, ko čopič prime,
korak nazaj, vizirka in nebo.
In slika, kretnje znane so kot rime,
ki jih poet zapiše z vajeno roko.
Medli svetloba, črta na obzorju
zariše konec dnevu, ki usiha,
je kot ločnica kopnemu in morju,
kot nekaj kar živi in diha,
si polni pljuča in v pogled vsesava
in umetnina zdi se, da je prava.
Še par popravkov morda, da bo res
čutiti tisti neizmerni čas,
ki iz dneva v dan pretaka se v nas.
Pa sleče plašč, pospravlja že stojalo,
paleto spere, barve vodenijo …
pogladi svojo dolgo sivo brado
in zdi se, kot da šepnil bi: adijo.
Bo res vse, kar bilo je, tu ostalo,
zarisano le v mojo domišljijo?
Čudovitoooo! Prava eksplozija občutkov ob branju te lepe pesmi.
Res si pravi pesniški slikar.
Lep pozdrav, Marija
Marija, hvala za tvoje prijazne besede. Ah, kaj naj še rečem, sem kar brez besed.
Lep in barvit konec tedna Ti želim!
B.
Poslano:
18. 03. 2022 ob 22:37
Spremenjeno:
18. 03. 2022 ob 22:39
Kot slikar nariše sliko, si ti to prelil v črke na papir in s filigranskim dotikom zlil v pesem. Slika v ozadju v vseh možnih odtenkih barv in besede, ki božajo dušo.
Lp ajda
Poslano:
19. 03. 2022 ob 06:27
Spremenjeno:
19. 03. 2022 ob 07:59
Ajda, hvala za tako poetičen dotik .
Lep pozdrav!
B
Branka, hvala! In hvala tudi za Tvoje stihe. Rad jih prebiram.
Pozdrav!
B.
Pesem o minevanju, ki navdihuje, popravila sem ti par vejic,
čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala! Te pomladne vejice včasih kar veterc odpihne.
Lp
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!