Jaz sem subjekt,
Ilirske province niso.
Umetniška pot
je neobstoječa cesta,
ki nima ne asfalta
ne revijalnosti.
Po njej pešačijo
miriade subjektnikov,
pa en sam kamen ni videti zlizan
in ko brez trkov drsijo drug mimo drugega,
si ne izmenjujejo zmogljivosti,
le odločnost ostrijo.
Laški enajsterec
ni lirski subjekt;
čaka.
Nedialoško beležim svoje, tuje, vsakogaršnje
dnevniške zapiske,
ne pretvarjam jih v pesmi,
same se izpišejo,
lirski subjekt jim botruje;
jaz ohranjam vso energijo.
Ni mi treba (tujih) knjig
za ustvarjanje;
vse kombinacije črk poznam.
Če sem avtor(ica),
ne vem.
Lirična sem, čim obstajam.
V teh časih pa
subjekt govori sam sebi.
Subjekt je vedno tišji.
Subjekta ni
več.
... res je, Mirjam, obstajaš ... lirična si, avtorica Lirskega subjekta;)))
Ohranjaj energijo in beleži še naprej zase, zame, za nas, ki te beremo!
S čestitkami in lepimi pozdravi,
Breda
Hvala, Koni. :) :)
Da, ostajamo na trdi, kameni poti in veliko nežnih ali mogočnih misli ne doseže ušes, srca ... a pesmi in klici ostanejo!
Res, Nada. Hvala za stop-by.
Mirjam
Všeč mi je, kako raziskuješ (i)lirski subjekt ... čestitke,
lp, Ana
Draga Ana,
v 6. verzu od spodaj gor bi "zato" zamenjala s "čim". Bi ti bilo sprejemljivo?
Hvala,
Mirjam
Super, sem spremenila,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!