Let’s sit down  

and look into each other’s eyes. 

Let’s — for a moment — hold 

each other’s eyelids gently in our soft and sensitive palms, 

as if they were precious newborns we both urge to protect. 

Let’s pour over all our affection 

so tightly 

that we would hardly crawl out; 

don’t hurry, just stay 

here 

with me, 

and those babies. 

Can you see now, can I see now 

my fear, your courrage. 

Can I see now, can you see now 

your helplessness, my strongness. 

Discharging. 

Watch me. 

I dismantled all my skins, 

but I feel no cold. 

Yes, I watch you. 

But hey, it’s just me, 

can’t you recognize me? 

My love 

spreads towards you 

while your love 

crumbles back. 

Usediva se

in glejva drug drugemu v oči.

Samo za hip 

si v svojih mehkih in občutljivih dlaneh podrživa najina zrkla,

kot da so dragoceni novorojenci, ki jih oba obsedeno varujeva.

Razlijva čeznje vso svojo naklonjenost, 

tako na tesno,

da bi se komaj zmogla izplaziti;

nič ne hiti, ostani

tu

z menoj

in se temi dojenčki.

Ali zdaj lahko vidiš, ali jaz lahko zdaj vidim

moj strah, tvoj pogum.

Ali lahko zdaj vidim, ali lahko ti zdaj vidiš

tvojo nebogljenost, mojo moč.

Razpuščaje.

Me glej.

Vse svoje kože razstavljam,

pa me ne zebe.

Da, opazujem te. 

Vendar, hej, jaz sem to,

me ne prepoznaš?

Moja ljubezen

se razpenja k tebi,

čeprav se tvoja ljubezen

drobi nazaj.

Mirjam Dular