Prinesel si mi veter in jutra

in koža mi je spet zadišala

po nekem daljnem dopoldnevu.

 

Sence hrepenenj, strahov in nikoli prehojenih stranpoti

so začudeno dvignile glave iz lično urejenih predalov.

Dolgo neme so spregovorile v praznino samoumevnosti

in čisto narahlo premaknile srce.

 

Izgovorile so besede,

o katerih se ob praznično pogrnjeni mizi

s srečnimi otroki

molči.

poetesa

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 15. 03. 2022 ob 17:44
  • Prebrano 862 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110.5
  • Število ocen: 5

Zastavica