Prinesel si mi veter in jutra
in koža mi je spet zadišala
po nekem daljnem dopoldnevu.
Sence hrepenenj, strahov in nikoli prehojenih stranpoti
so začudeno dvignile glave iz lično urejenih predalov.
Dolgo neme so spregovorile v praznino samoumevnosti
in čisto narahlo premaknile srce.
Izgovorile so besede,
o katerih se ob praznično pogrnjeni mizi
s srečnimi otroki
molči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 15. 03. 2022 ob 17:44
- Prebrano 1079 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110.5
