in koža mi je spet zadišala
po nekem daljnem dopoldnevu.
Sence hrepenenj, strahov in nikoli prehojenih stranpoti
so začudeno dvignile glave iz lično urejenih predalov.
Dolgo neme so spregovorile v praznino samoumevnosti
in čisto narahlo premaknile srce.
Izgovorile so besede,
o katerih se ob praznično pogrnjeni mizi
s srečnimi otroki
molči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!