Kdo življenje bo vdihnil,
praznim stavkom, praznih misli.
Kdo v lastni senci se spotikal,
in potem šel spat na svisli.

Kaj iz kaosa nastalo bo,
prav verjetno bo zmešnjava.
In če kaj še bruhnil bo,
moja, tvoja bo zabava.

Vsem nikoli ne bom všeč,
a se zato ne bom dobrikal.
Če pa bom imel kaj reč,
bom z ljubeznijo naslikal.

Zavezal mašno bom na pesem,
pa se med ljudi podal.
Morda pa še kaj prinesem,
pa če bo, ali ne bo vam prav.

Miroslav Tičar