Na krempeljcih štrlijo prsti, roke,
iz saj baklajo oblani lasje,
šumé čez alabaster v kozje boke,
suva, trza, kopitca ji ječé.

Duhteč iz roga méze črni blen,
varjen na žabjo slino, polžji sluz,
in pije ga in njuha kot parfem,
in vžiga se v očeh ji pôgled rus.

V trpotčevi zaplati je jeziček,
na trnjev kavelj usločeno uho,
ogljen, rezbarjen kakor v les grmiček,

po volčjih jagodah diši meso;
skaklja, rožlja kot na kozlovski pir,
zavida ji sam zlobec teh manir...

Mrož