Nevidni plašč imam na sebi,
svoboda je moja krepost,
včasih misli berem,
sebi v ponos tvoj junak sem.
A ta nežna roka
se me ni nikoli dotaknila,
boža me le njen glas,
včasih predaleč,
da bi še znal verjeti,
padla bo maska,
preljubi sovjeti.
»Padla bo
maska«
Vojna le
zakaj? Zakaj??
V kriku
padlih
Padla bo maska ponosnih junakov, ko se jih bo dotaknila nežnost njenih dlani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Doroteja Vrbanova
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!