
Ko otrok je majhen ne rabi veliko,
le pesem, objem in osebo ljubečo,
da z znanjem zapolni nepopisano sliko,
ki bo v pomoč, ko iskal bo srečo.
Vse raje dandanes se nadomesti,
radovednost, vprašanja, s telefonom v roki.
Ob pogledu takem stiskam pesti,
v mojem srcu močni so poki.
Tiho požira srce bolečina,
otroka igrivost počasi izginja.
Starši si ne zaslužijo čina.
Kreira se nefunkcionalnosti skrinja.
Všečna. Moraš iztrajati v pisanju, siguren sem, da bo s časom delo pravilno vrednovano. Na tem portalu dolgo traja, da te "sprejmejo".
LpM
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Sama svoja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!