Stopim v prazno stanovanje.

Še včeraj si bila tu.

Še diši po tebi.

Vidim te, ko mi odpreš vrata,

vesela, da sem prišla.

Tvoja vitka postava, tvoji vedno

skrbno pobarvani rdeči lasje

in ta vonj, ki je še vedno tu.

Saj boš prišla, ane?

Samo skrila si se v eno od sob,

da me potem nasmejana prestrašiš.

Slišim tvoj hudomušni smeh,

ki ga ne moreš skriti

in bruhne kot vulkan.

Zaklenem vrata in odidem.

Mogoče boš prišla jutru.

Agata