Smo porcelanaste lutke
z izdolbenim izrazom
optimizma.
Temu pravimo moč.
Kri in solze
tolmačimo
kot tekočino.
Zato ničesar
ne razumemo.
Vstopamo v
preteklost.
Zato ničesar
ne razumemo.
Vse prevečkrat kruta resnica ...
Lep večer, Stojan
Res je, Stojan. Hvala za postanek ob pesmi.
Lep dan,
Magdalena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maja Podgoršek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!