Drevo sem
Še vedno misliš nanj
ko odkrivam tvoje telo
in se sprimeva kot veje drevesa
preden dojamem
v tem viharju melodije sem sam,
kot kraljica se skrivaš
ko raziskujem tvojo globino
izpod naplavljenih plasti življenja
preden se dotaknejo bregu
v drobnem pesku trenutkov,
kot objem dreves brez vetra
še vedno misliš nanj
ko ti s prsti mršim lase
dotikam toplih bokov
utapljam v tvojem vonju,
veje se valujoče opotekajo proti nebu
skozi poti brez harmonije
in jaz sem tujec v noči
ki obljublja
kot ostarelo drevo mladih vej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 26. 02. 2022 ob 09:07
- Prebrano 240 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 71.7
- Število ocen: 2
