Blizu, daleč - onkraj reda,
spet se ustvarja čista beda.
Ego vodi, strah vzpostavlja,
zgodovina se ponavlja.
Srce strto, kakšna grozota,
komu sodi naj porota.
Vojak brez besed sledi oficirju,
prazne besede so na papirju.
Se disociira, sobrate mori,
v sebi se za domovino bori.
Človek ni vreden darila sveta,
spreminja darilo v skrinjo gorja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sama svoja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!