Blizu si, zakopala bi obraz
v tvoje lase, skoraj lahko
čutim vonj.
Božam suknjič,
prsti mi gredo skozenj,
skozi tebe.
Obraz gre skozi lase,
kot meglica sem,
ovita okrog tebe,
me čutiš?
Prsti se sprehajajo
po tipkah klavirja,
kot včasih, samo zame.
Tvoj pogled, kot da me vidiš.
Glasba napolni prostor,
otožna, pogrešaš me, vem.
Stoletja, tisočletja naju delijo.
Ko si tu, me ni,
ko sem jaz, te ni.
Če si, te spoznam?
Čutim te, kdaj pa kdaj.
Redko, zdaj sem človek,
na zemlji.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Agata
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!