Deček zgine v travo,

išče svojo glavo -

mu težijo stalno,

z glavo je bolj varno.

Veja vabi: “ Pridi,

tu se bolje vidi.”

Pleza urno, spretno.

Gori res je fletno!

Poje ptica siva.

V krošnji le počiva,

gunca se in ziba,

tiho je kot riba.

Spusti se na travo,

išče spet to glavo.

Najde kamne, liste,

grde, tanke gliste,

vrvice, vijake,

slinaste bedake.

sladke češnje, slive,

pikajo koprive.

Išče, išče, išče,

izgubljen kot pišče.

V vodo se pogleda -

v hipu zgine zmeda.

K mami hitro steče:

“Hecate me!” reče .

Jezi se on glasno -

mami je pa špasno.

nada pecavar