Tišina
Zdaj bom legla in ne bom se premaknila.
Prepustila se bom ostrim luskam zime,
z njih temnim hladom čelo si pokrila.
Naj bo tišina, naj bo, da nihče ne pride.
V kepo stlačim cvetje, ki še rahlo brbota,
obžalovanja dim pridam in zaženem proč …
še ta trenutek naj vse utihne,
naj bo tišina, naj nihče ne pride v noč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 09. 12. 2016 ob 20:42
- Prebrano 575 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 208.7
- Število ocen: 12
