Ljubljana, mater
si penzionerka!
Ob dveh zjutraj
tavam
med tvojimi bedri.
Ena sama praznina.
Spet se igraš kadavra.
Pod levo pazduho mi
šepeta
Lili Novy,
pod desno me grizlja
kristalka.
Moja rit počije na klopci,
na kateri piše
Prijatla sva bla.
Posedam
po pretekliku.
Sončev obrat je
in superluna
in tudi moje čudaštvo
ti ni dovolj,
da bi se jutri zbudila
z mačkom
ali slabo vestjo
in me skozlala
v straniščno školjko
kot kakšna najstnica.
urednica
Poslano:
28. 02. 2022 ob 17:26
Spremenjeno:
28. 02. 2022 ob 17:26
Poseben brezobrat (kot bi planet iztiril ;)
Morda le uokvirjanje misli (pika, vejica? - ko jih sicer ravno uporabljaš):
Ob dveh zjutraj
tavam
med tvojimi bedri
ena sama praznina.
ali:
Ob dveh zjutraj
tavam
med tvojimi bedri.
Ena sama praznina.
ali:
Ob dveh zjutraj
tavam.
Med tvojimi bedri
ena sama praznina.
?
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
urednica
Poslano:
28. 02. 2022 ob 21:50
Spremenjeno:
28. 02. 2022 ob 21:52
Čestitke k popisu občutij opustošenja in k poskusu vzpostavitve dialoga s poosebljenim mestom ...
lp, Ana
Oooo, lepo presenečenje, hvala. <3>
Tako je zgledala pandemična Ljubljana v toplih junijskih nočeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina J.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!