Najlepše sanje iz mladostnih let
izgubljamo v hitrih dnevih časa.
Ne damo času časa, da bi sedel v srca,
da res živeli bi v trenutku - zdaj.
Pospravljam po podstrešju zaprašenem.
V prahu shranjen je pretekli čas.
Veliko je sledi brez vsakega pomena,
a stara miza je spomin na vse najlepše.
Nekoč bila pristan velike je družine.
Stala je pod obsijanim oknom,
pokrita z belim prtom in dotikom nežne roke.
Sedeli skupaj smo v zlati zanki časa;
tri generacije - v pogovoru in petju!
Krasne naše melodije - dom srca!
Nada