Opomba: Preden začnete brati pesem, zaženite glasbo na sp. povezavi. Jakost: srednja.
Veter danes igra na bravurozno drevo, slišiš?
Pokončno stojijo pomniki utrujene, izumrle revolucije,
tudi rovka bo izumrla, slišiš, mormoni ne,
veliko je vetrovnih, skalnih atlantskih pečin,
tam z veseljem gnezdijo.
Vse od iznajdbe plavžev še ni zmanjkalo železa,
pa plin ne teče po železnih ceveh, sam sebe reproducira v polipropilenu.
Pokojno drevo. Ukrivljena železna cev, prebarvana, karkoli.
Pokojna teta potuje cele dneve naokrog,
zdaj, ko je javni prevoz za upokojence brezplačen. Išče ga.
Še nikoli ni bilo tako dobro, pravi. Nase misli, ne na revolucijo.
Lazarus* ji leti nasproti, a sestaneta se ne.
Vsi sedeži so črni. Črni, oblazinjeni, prekriti s plastično folijo,
če bi deževalo. A dežuje ne, atmosfera je dehidrirana,
učinek tople grede zmanjšujejo ali pa ne. Veter vrtinči. Poje.
Van Gogh barva irise modro, izključno modro, vijolično ne,
nanje sedajo, slišiš, in se odpeljejo s holandskih ravnic daleč,
daleč k svojim dolgim, tulipanastim irskim kameleonom. Večni delfin
boš.
_____________
* https://www.youtube.com/watch?v=y-JqH1M4Ya8
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!