Kruta usoda

Majhen deček v velikem svetu je živel.
Nikoli družine ni imel,
Pa kljub temu bil je vedno priden,
Lep, marljiv in iskren,
Med puncami bolje odnesel se ni noben.
Pa na šolo prišla je dolgolaska, lepa, vitka, pametna,
A vase zaprta,
Ki od pamet je spravila vsakega.
Nekega dne, pa se je v tega dečka zaletela
In hipoma sta se drug v drugega zaljubila,
Vedno več časa skupaj preživljala
in se vedno rajši imela.
Drug drugemu sta vse pomenila.
Potem pa deklica je šla,
Vsa vesela,
brez skrbi mimo drugih ljudi.
Zaslišala je le glas : pazi!!
Ko nenadoma jo avto povozi.
Jokali so se vsi, to smrt obžalovali,
Deček pa ostal je brez besed,
Odšel je sam v ta krut, temačen svet,
Padel v droge, zapravil vse,
Saj hotel pozabiti bolečino je.
V življenju je imel druge cilje
A usoda mu je pokvarila vse.
Njena smrt mu povzročila je bolečine,
Zato sedaj na njenem grobu sedi in kriče joče.
Zada si preveliko dozo, ker k njej spet hoče.

mrjasec

Komentiranje je zaprto!

mrjasec
Napisal/a: mrjasec

Pesmi

  • 04. 08. 2009 ob 18:28
  • Prebrano 962 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 40
  • Število ocen: 2

Zastavica