Čez kraški rob spusti se cesta,
razgled, ki pijem ga kot vino!
A dih zastaja mi; kot presta
po ridah spuščam se v dolino.
Že vonjam morski zrak v Primorju,
z višine gledam gmoto plavo,
ki daleč zunaj na obzorju,
z dvojčkom nebom, stika glavo.
Še most ne more spremeniti
povedi vseh; o trti, vinu.
Tako je vse kot mora biti!
Od nekdaj to imam v spominu.
V dolini pa, v skrivnostnem vrtu,
mimoza čaka me na prtu.
Lepa, odprta, radostna pesem. Poživi duha.
Lp, m
O, kako ti lepo in ritmično tečejo besede, sežete v prijetno pesem, Poetesa Marija. :-) Spominjam se tistih nekdanjih dni, ko sem nekje na Črnem kalu, med sopihanjem avta, ugledal tisto lesketajoče obzorje v daljavi. Morje, morje ... se je izvilo iz grla in po notranjosti je zažuborel ... oh, ja ... izvir božajočega endorfina ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Krasna in ja, vse je tako, kot mora biti.
Velik objem zate
pi
Odlično! Več kot odlično, čestitke, lep dan!
B.
Izvrsno istaknute senzibilne crtice uspomena, draga Marija!
Ugodan dan ti želim,
Katica
Simpatičen sonet. Človek si kar zaželeli, da bi malo skočil na slovensko obalo.
Čestitke!!
Zelo všeč!!
Lp, Drago
Miko, koni, Sašo, Irena, Brezinbor,
Katica, Drago:
HVALaaaaaa za lepe, spodbudne komentarje (*_*)
in, Lidija, hvala za črtice.
Vsem vam želim lep nedeljski večer ♡
Marija
Joj, kakšen cuker!
hvala ti zanj!
Objem.
Čestitam s veseljem!
Lp, Katica
Dragi;
Branka in Katica,
hvala vama vama za dotik.
Bodita lepo,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!