Tiger ne skoti psičkov, pravi stari kitajski pregovor.

Očeta so mi usmrtili zaradi zločina; na trgu ob množici brezizraznih obrazov. Vrnil se je v posodi s pepelom.

Prav vsak dan se prizor ponovi petnajstkrat.

Mama me je zapustila. Ni prenesla sramote, tudi sorodniki ne. Država nima do nas nobenih obveznosti. Ostanemo sami, lačni, zlorabljeni, pozabljeni.

Imel sem srečo, srčna gospa me je vzela k sebi, v sirotišnico. Gojili smo rože, jih prodajali, to pa je bil skoraj edini dohodek te ustanove. Razen prispevkov dobrih ljudi, bivših varovancev. Naša Sončna vas.

Tu imam prijateljico. Njen oče je namesto smrtne kazni daroval svoje organe v bolnišnici za njeno izobrazbo. Denarja nikoli ni videla. Ostala je zadržana, odsotna. Njeno ime je Oddaljeno srce …

Tudi to je Peking, del olimpijade …

Objem vseh otrok

izgubi ves smisel

ob sramoti sveta …

Stojan Knez