Če ne moreš zadrgniti zanke okrog vratu nesramno podjetnih,
ki brez sramu davijo rajo,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Če ne moreš brcniti v ječo debele riti in politike,
ki za lasten žep siromašijo svet,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Če ne moreš poslati pod zemljo vseh tistih,
ki iz navade, zaradi požrtije, koljejo živa bitja,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Če ne moreš zdrobiti lobanje, srca, stopiti na prste
krutim narodom, ki (s križem, srpom ali svastiko) sejejo smrt,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Če ne moreš upihniti plamena v očeh, ki jih zanima samo materija
in ki mrtvo begajo naokoli, po policah (zdaj tudi na spletu),
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Če ne moreš prisoliti krepke zaušnice bedakom,
ki se nikoli ne priklonijo veličastnemu soncu,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.
Bravo, Rajko, vse si povedal.
Pozdrav!
B.
VSE OPISANE INDIVIDUE ČAKA VIŠJE SODIŠČE, ki ni v v naši domeni, a čaka da se bodo do svoje smrti vendarle mišljenja vsaj malo spremenila. Dejstva so jasna in zanimivo, da njihovi somišljeniki še vedno slepo verujejo v avtokrate, ki nas vodijo kot je že izrečen SLOOGRSKIZEM. Škoda da je naša slovenska poezija radi njih zastrupljena in z njo še mi.
urednica
Poslano:
16. 02. 2022 ob 17:16
Spremenjeno:
16. 02. 2022 ob 17:18
Zanimiva, jezna protestna pesem.
Še na mnoge, dokler se svet ne počloveči in bo spet mogoče verjeti v svetlobo! Lp
Hvala. Res je jezna, kajti tudi mati narava se kdaj pa kdaj silno ujezi.
Kaj se ne bi oče !
Če bo svet še padal,
pa bomo malce globlje pogledali vase,
kjer svetloba nikdar ne ugasne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!