Milanu Jesihu, mojemu mentorju,

ob podelitvi Zlatnik poezije 2021, 2. 8. '21

(iz e-knjige FOTO HAJKI PETIČ, januar 2022)

Ko sem v 60-tih letih preteklega stoletja sem pa tja šel poslušat kako predavanje iz primerjalne književnosti na sosednjo fakulteto (redno sem študiral na Fakulteti za strojništvo) je bil zame vrh moderne poezije Šalamunov Poker. Kasneje sem manj sledil novostim, a sem le nekaj slišal o Skupini 441 in o njihovem večeru v Drami. Ko pa je kasneje izšla Jesihova zbirka Uran v urinu, sem se prepričal, da ima Šalamun prodornega pesniškega sopotnika. To je bilo moje prvo srečanje z Milanom Jesihom – pravzaprav samo z njegovim opusom.

     Jeseni 2011 je Beletrina organizirala Pesniško šolo, ki jo je vodil Milan Jesih. Prav zaradi njega sem se po daljšem oklevanju le prijavil. In tako sem se v svojih poznih letih pridružil mnogo mlajšim udeležencem in osebno spoznal odličnega pesnika, ki  nam je bil tudi odličen mentor in presojevalec tistega, kar smo skupaj spravili in zrimali v tej šoli.