Sva včeraj plula tja v en dan,

držeč za roko, kot nekoč,

skoz barve rož, skozi obroč

v izloščen svet kot porcelan.

Vso krhkost belega sveta

zajemala sva v svojo dlan.

Nebroj trenutkov kot en sam

še v tvojih se očeh pozna.

Sva včeraj plula v novi svet.

Obarvala sva mu vsebine,

potapljala se tja v globine,

kjer dih življenja je ujet.

Vse najino sva razložila

v prelestnost sanjanih skulptur

v ujetost večnosti brez ur ...

Vse to v ta dan sva si poskrila.

Ostaja tam v neznanem svetu,

le midva znava pot v ta kraj,

le midva veva kje in kdaj

verz dokončati je poetu.

Brezinbor