Žigosan
iščeš milostna deževja
da ponotranjiš bolečine
in jim rečeš jaz
Poglej me
to sem jaz
Kdo bo tvoj zagovornik
v sodbi tega pogleda
Kako boš stal ponosno
Kdo bo skril tvoj sram
ko boš upehan
in ko te zgrize čas
Takrat boš skrušen
ubogi Job
Poglej me
to sem jaz
Takrat mi boš pokazal
svoje grobove
in kar je v meni
te ne bo obsodilo
Ja miko si mi pokazal pot, bozjo pot in me je strah, kaj sledi mogoce armagedon ali ljubezen.
Danes je na gnojišču sveta Jobov sindrom aktualen bolj kot kdaj koli. Kako malo smo se naučili, čeprav vse piše v svetih knjigah...že od "pamti veka"
velikokrat ne gre za sebičnot, temveč za nemoč - ne očitamo si, oprostimo si, saj tako pravi tudi molitev, ki so jo nekoč, nekje pohabili - in odpisti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo sebi in drugim ...
Cane, Svit, Irena, hvala vam za odziv.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!