Ko pride Ona
Za hip obstane dan in ura se ustavi.
Z neba se modrega toča usuje
in kip na pidestalu se pripravi,
v nemiru brona ujeti strah zakljuje.
Poletno razigrana se sprehaja ...
medleč pogled in žamet v očeh.
Lahko bila bi bližnjica do raja,
lahko bila bi strma pot v greh.
Vsa frfotava v rožnati obleki,
nedolžno čista, s kodri, dolgih las,
v precepu Venera in Afrodita,
božanstvo greha, zlat ikonostas.
Ne hodi, pluje, tal se ne dotika,
nje meča izklesana v paradižu,
do polnosti izpolnjena kot slika,
trpljenje mnogih in vstajenje v križu.
V ročici beli španski bezeg diha,
v nosnicah čuti njega poželjivost,
kakor življenja bit in umrljivost,
ko se poslavlja Eros, moč usiha.
Oboževana, čista in nedotakljiva,
sirena zadnja še, zavajujoča,
nemirno strastna, večno valujoča,
na statvah stkana, neresnično živa.
Še ena prava. Bravo majstore!
LpM
Maki, hvala!
Prelep petek želim!
B.
Kako lepo ... eterično pa vendarle oprijemljivo,
kot Vesna, ki prihaja (*_*)
Bodi lepo, Marija
Marija, hvala za odziv ... tako pomladni. Veselimo se prihajajoče Vesne! ... vsako leto se vrne a nikoli enaka. V tem je čar(ovnija) življenja ...
Lep dan, Marija!
B.
Kot blago pihajoči vetrc v februarskem soncu, ki mi ponuja svojo toploto, so tvoji prekrasni verzi.
Lp, dušica
Hvala, Dušica, kako poetično si to zapisala.
Pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 10. 02. 2022 ob 19:08
- Prebrano 268 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.2
- Število ocen: 6