ovlažene misli
kratkoročnega spomina
otežkočene z neskladnimi stopinjami
zaradi polen nevšečnosti
neprizadete realnosti
in
korak ne zmore
preprek predvidljive sekvence
preorane zmedenosti
drevesa še vedno rastejo
občutki pa objemajo
še tiste zadnje nitke
prepletenosti vedenja
ob izboru
dobre ali slabe vesti
naj padajo
morda belilo
prekrije razočaranje
predrugači temelje
morda
pa bo padal le dež
Zdravo, Stojan. Nekoč bo hudo vse pozabljeno in ostane veselje nad ljubeznijo. In naj pada dež, ko zapustimo sence minljivosti.
Družbena stvarnost pa bo ostala kot je, dokler ne spoznamo, da mi smo ta svet.
Pozdravljen iz mojega sveta, kjer padanje niti ni tako slabo, če ga obsije kanček upanja in vere.
Lp, m
Stojane, kako bilo da bilo, ljubav uvijek ostaje...
Lijep pozdrav,
Katica ☺
Miko, stvarnost je ostala nekje v preteklosti, seveda ostaja veselje nad ljubeznijo, a to je dandanes redkost.
To, da spoznamo, da smo mi ta svet ... Pa saj to že vseskozi vemo! A ostajamo slepo, preračunljivi ...
Seveda pa ostajata vera in upanje.
Hvala za konstruktiven komentar,
Stojan
Dušica, morda ...
Lp, Stojan
Draga Katica, hvala, se popolnoma strinjam s tvojim komentarjem.
Lep dan v Zagreb :-)
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!