Več zadovoljstva sem našel v nočeh, ko sem bedel na prazen želodec in na vse pretege poskušal zaspati ob blues glasbi. Več zadovoljstva kot v nočeh, ko sem spal na poln želodec.
Zakaj? Ker zadovoljstvo sem moral najti.

In sem ga.

Od takrat je vsako jutro zajtrk, vsak dan kosilo in noč spanec.

Si se dotaknil ognja, ali so ti zgolj ostali povedali, da te ob dotiku speče? Lakota napiše več strani kot pisalni stroj.

Ljudi ni nikdar preveč ali premalo.
Preveč je samo dolgih zamer in premalo je samo preprostih src.
Svet nikdar ne bo v ravnovesju, vendar bom dal.

Tudi, če imam malo.
Tudi, če nimam.
Dal bom.
Z besedo, z objemom, z nasmehom.
Z gazo, z odprtimi vrati, z rožo.
Brez občinstva. Z občinstvom.
Morda enemu, lahko dvema, ali tudi trem...

Svet nikdar ne bo v ravnovesju, vendar preveč ljudi naredi premalo.

Vrzi granato, daj mi rožo. Zdaj grem spat.
Raje kot da bi našel dobre sanje, bom imel dober spanec. Kajti dal sem.
Kolikor sem pač lahko.

In jutri bom znova.

Začrtan