Vsak dan tolíko rojstev, življa, smrti,
da tehtnica ujame vodoravnost,
je têma mojster žalostne obrti
in luč razkrije toplo, živo barvnost.
Med tistimi številkami na grobu,
peha nekdo se kot neumrljiv,
ko hodi smrtnik kakor slepec k robu,
kot da ostal bo v koži večno živ.
Pozablja, da je krajša tu dolgost,
le roža, klas, zanj zacveti in mre,
glej, kratek je, prekratek sveti most,
ki se od rojstva v konec bitja pne.
Kot hiacinta sem, ki zdaj cveti,
njen čas polepša krhek svet ljudi.
Poslano:
27. 02. 2022 ob 13:50
Spremenjeno:
27. 02. 2022 ob 14:21
Link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/160900/neka_pomisli_tko_sljepocu_svijeta_ljubi_
Kako prikladna za aktuelno stanje, čeprav je spesnjena ob Dnevu kulture in spominu na Prešerna.
Lep pozdrav!
JUR
Poslano:
27. 02. 2022 ob 14:17
Spremenjeno:
27. 02. 2022 ob 14:20
Predlagam popravek škratka v verzu:
"da tehntnica ujame vodoravnost,"
Lep pozdrav!
JUR
Urejeno, hvala, Jur,
lp, Ana
Tudi moje čestitke za sonet in podčrtanko.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!