v prastari razpadajoči hiši

ki zveže konce dihanja za preživetje

angel briše senco temi

kot ptica z gnezda

poveznem nebo v jadro

in najdem odriv 

z lačnimi koraki hitim

skozi vonjave mimo objema

da bi zajela zmago z veliko žlico

pred domačijo

raztrosim kovance neba

bela polt hrepenenja 

preletava mokro zrnje

pretipam pokrajino z nežno barvo

nikjer ne najdem stopinj

in odtisi časa so zbledeli

le molčeči cvet na nagrobniku

Je ostal

levcek