Na lica se prilepi,
kot nezaželen poljub,
zapiha kot poletni veter,
pod kratko krilo,
oslepi pogled,
kot jutranje sonce ujeto v spalnično okno,
kot nenadna slabost je,
po kozarcu vina preveč,
mraz, ki sredi vročine,
zmrazi vse kar sem,
tesen objem,
okrog vratu,
prime me za razbrazdano roko,
in z drugo riše novo rano.
Kam ubežati? To je pesem "brez izhoda".
Včasih se res zdi tako. Dokler objem ne popusti, se veter umiri in vidimo izbiro :)
Lepo zaokrožen spomin. Bi pa popravila vejice. :)
Na lica se prilepi
kot nezaželen poljub,
zapiha kot poletni veter
pod kratko krilo,
oslepi pogled
kot jutranje sonce ujeto v spalnično okno,
kot nenadna slabost je
po kozarcu vina preveč,
mraz, ki sredi vročine
zmrazi vse, kar sem,
tesen objem
okrog vratu,
prime me za razbrazdano roko
in z drugo riše novo rano.
Lp
H
Hvala :) vejice sem postavljala tako zaradi ločevanja - prijetno od neprijetnega oziroma za prikaz nečesa, ki poruši pričakovano. Verjetno izpade drugače :)
Lp,
Taja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!