
oj mati,
kako naj ti povem,
kaj vse me tare na tem svetu,
če največja žalost
prihaja iz naše hiše.
bil sem mlad, nadobuden slikar,
poln žara, a zdaj je ostal le pepel.
mojo usodo so zakrivili bratje tujci
in ti si naivno opazovala,
kako ti ubijajo sina.
sin se je vrnil,
a kjer je prej gradil tempel,
je zdaj našel pogorišče.
življenje Ni pravljica za izgovore.
Spomin mladostni ta bodri me - sanja
Iz neke daljne in srečnejše dobe;
Med vikendi hodila na sprehode
Osluškovat sva v hosto šepetanja
Narave večne; smrek, tolmunov, barja,
Uho nastavljat muziki svobode.
Je od takrat preteklo mnogo vode,
Umetnik si postal, a brez denarja,
Gorja ti ta poklic zavdal je dosti,
Odhajaš zdaj v tujino, ptiček prosti,
Ves prerojen na krilih sanj radostnih
In jaz želim si, da ti sreča sine,
Cilj naj se ti izpolni, le mladostni
Um svoj ohrani, strast do domovine.
dušica, hvala, a
pesem ne govori o "neuspehu", nasprotno,
je pričevanje o uničenju uspeha.
Matej, s tabo se bom pomenil vč ksno.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!