s kamnom obdan

je bil včasih moj dom

skromno a varno zavetje

z ognjem obsijan

omamnim vonjem nahranjen

občasno tudi ogret

prepreden z zgodbami

včasih neverjetnimi bajkami

ljudskega izročila

doživetim prvim ščemenjem

po hrepeneči ljubezni

neznanemu strahu

nepotešeni lakoti

številčnega živeža

ujetega v sanjah prihodnosti

zdaj z grmovjem prepreden

nikogaršnji dom

utihnilo življenja je petje

a naveza ostaja

izginil vsak je dvom

tam na obronku gozda

pod

        gomilo

                  kamenja

          zadnji je

                        moj dom

Stojan Knez