Boš tja nesel rože, kjer sva se spoznala?
Gradaščica. Klopca. In mladež nevedna.
Nedaleč strah hišica. Hiška je stala,
prijatelja - brata. Domačno neredna.
Ovčarka iz Krasa si jo je postlala,
ga s smrčkom pospremila vse tja do Edna.

Boš tja nesel rože?

Boš tja nesel svečo, kjer sva obljubila?
Naveze prav drobne, nevidno jeklene.
Kjer konji so beli. Tja cesta zvabila
v pomladne začetke je tebe in mene.
Za vedno bom marec si ta zapomnila.
Za vedno so trave tam nežno zelene.

Boš tja nesel svečo?

Boš tja nesel slike, kje sva se objela?
Objela cel svet najin, vso galaksijo.
Še pomniš, kaj midva takrat sva imela?
Ni pevca, ni stiha, ki to bogatijo
dveh duš upesníl bi. Je bit obnemela.
Jih skupaj zažgeva? Naj raje živijo?

Boš tja nesel slike?

Boš tja nesel pisma, kjer sva se napila?
Še beri vrstice za té prepletene,
in pike in vejice - v njih sva se zlila.
Odkrivaj njih črke, besede iskrene.
Iskreno iskrive sva jih obrnila.
V brezčasju ostajajo v snov prepletene.

Boš tja nesel pisma?

Boš tja nesel vence, kjer sva se 'zgubila?
Vsak dan znan obraz, pa mu drugo je lice.
Kjer vse lovorike uvet sva pustila.
Kjer kozmos dušil moje zadnje je klice.
In ona. In oni. Prekleta idila.
Ko vrag vzame šalo, so solze le ptice.

Boš tja nesel vence?

Boš tja nesel kaj, kar se da tja odnesti?
Jaz nesem Oprosti, vk_esan v živo skalo.
Ti nesi Oprosti, ga z mojim umesti
v nagrobnik brez groba. To bi se podalo
tja v album najlepših spominov. Obresti
so zraven. S pepelom. In kar je ostalo.

Boš tja nesel kaj?

Boš tja nesel karte, kjer sva se igrala?
Boš tja nesel pivo? Obliže za rime?
Boš tja nesel šotor, kjer mirno sva spala?
Boš tja nesel Dediju mehke blazine?
In morje, razpotja? Kjer sva se držala
za roke, kot čas da za naju ne mine.

Da vedno ostal si zlato suho - hvala!
Za karte iskrene, brez grenke skomine.

Maša GL