V višavju Kodačadri barve živé,
poteze na platnu lastne zavesti so čiste:
zlata solza, v kateri plavajo ribe,
in pritlikavi sloni v bujnem objemu goščave.
Vse to pod mano se razprostre,
ko v brezčasju nebistvo umre,
in bilke v vetru, ki nežno pihlja, se zlijejo z nebom,
grebeni z meglicami se ljubijo,
lastavičji napev preveva narečje Kannade.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!