POKOP  PESMI

Ne prilagajam se nobenemu obrazcu

raznovrstnih pesniških oblik

idejo nehote srce privabi

ker v njej zaživi nov svetniški lik.

Ideja in srce sta sočasno poezija

ki je zastala tik za njim

beseda je trenutno obnemela

začul bi njuno misel ko zaspim.

Elegija se je povzpela nad gozdove

na vrhu hladnih gor je zastal njen dih

nekoč še jasnih besedil prihajajočih

prekril je iznenada pesniški pridih.

Kompozicija življenja je rjava zloba

srce je metronom čustvenih bitk

zmaguje vedno tista končna rima

ki euforično prikaže  kako močan je stih.

Prehod je sličen vsaki večni slavi

svetloba dušo zapolni povsod

vsa vrata se odpirajo neslišno

še sonce sveti v odprti grob.

tomi