Mi pravijo da ni več žalostnih zgodb
da so takšne zgodbe bile samo med 1. in 2. svetovno vojno
in sedaj se bi naj žalostne zgodbe izgubljale v izobilju
ampak srca se stiskajo od pritiskov družbenega okolja
in pokopališča se ne polnijo z veselimi ljudmi
in hiše se rušijo tudi zaradi rudnikov
in samohranilke ne jočejo od sreče
in žalost se ne izgublja v konjaku
zato da ga bi pili v veselje
ne so še žalostne zgodbe
veter jih raznaša naokoli na gluha ušesa
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!