Uležem se na hrbet. Šumenje krošenj me umirja. V veje se zatikajo oblaki in čas. Lahko sem ptica. Kot v sanjah poletim nad pokrajino. Polja so speči pravokotniki. Med njimi se vije reka. Lesketanje gladine me zaslepi. Z roko v roki tečeva skozi valove trav. Zasopla se nasloniva na deblo. Samo za hip se zaveva nelagodnosti bližine. Potem ji pustiva, da naju omami.

na poti v noč

v soju mehke luči

ples metuljev

igorj