Kot bi iskali pomlad v prosincih
kljubovali preporodu miselnosti
drhteli visoko med samotnimi kotički golih vej
brsteli za spomine
čakali na prebujenje, če ravno v panjih odsluženih zmrzali
brenčali kot čebele pred rojem
in
se
zasidrali na kruh, ki še ni zaslužen.
... se oklepali nekih izmuzljivih bilk, čakali na nekaj, kar ne bo, kar je, pa spuščali skozi prste.
Čestitke,
H
Poslano:
21. 01. 2022 ob 17:53
Spremenjeno:
21. 01. 2022 ob 17:58
Pesem je družbena kritka širše skupnosti, ki zgolj sramežljivo čaka na dan ko se ji bo pred lastnimi očmi med prsti izumuznilo vse! Prav vse kar so razgradili ! Trenutek odločitve bo kmalu tu. Ker prav zares nič ni večno, in to bodo kmalu spoznali in ugotovili - nekateri med njimi pa tudi občutili na lastni koži. Tudi aktualnim političnim protagonistom bo odbila ura - še zavedali se ne bodo kdaj in zakaj!
Vesna prihaja!
Hvala za črto! Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!