Vrata kuhinje so ti odprta,
hiše zaprta, kjuča pa ni.
Rdeče, vse je rdeče.
Kamen, prag, vrata, strah,
brezmejna samota duše, ki tava.
Okoli nje pa štiri stene in ...
... in tla po katerih hodi
od sobe do sobe.
Odkriva nove prašne delce,
nove razpoke v ploščicah in
stare razbite porcelanaste punčke.
Pozdravček, Jera, zdi se, kot bi bil prvi del pesmi ogrevanje za to, kar poveš v drugem. Meni je tole povsem zaključena pesem:
Rdeče, vse je rdeče.kKamen, samota, vrata,
brezmejna samota duše, ki tava.
Okoli nje pa štiri stene in ... (tripičje je nestično ločilo, pred njim je presledek)...in tla, po katerih hodi
od sobe do sobe.
Odkriva nove prašne delce,
nove razpoke v ploščicah in
stare razbite porcelanaste punčke.
Premisli in če želiš, popravi (klikni Uredi, popravi, nato pa še enkrat Pošlji),
lp, Ana
Pozdravljeni,
najlepša hvala za te popravke.
Lp, Jera
Jera, tisti prvi del pesmi pa bi odstranila, ker se mi zdi, da ne prinese dovolj teže tej izvrstni pesmi o samoti. Saj ga lahko shraniš in uporabiš za kako drugo pesem. Pa dogodivščina imaš narobe napisano ;)
Lp, Ana
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JeraTroha
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!