Saj res, 

koliko pesmi je sploh potrebnih 

za eno pesniško zbirko, —

bolj trideset ali bolj skoraj sto?

Različno debele so.

Kakšne pesmi, ki jih prebiram,

se mi zdijo manj zabavne od mojih,

ali manj ucelotnjene,

ali manj “spevne”,

ali celo daljše

ali pa krajše.

Spet druge 

občudujem kot 

nedosegljivi absolut —

zaprem knjigo in si rečem:

tako pesem bi rada

napisala tudi sama!

Včasih potem dolgo, dolgo

ne napišem ničesar.

Spet drugič pišem, pišem …

kot Niagara.

Tako se mimogrede nabere

pesmi

za še eno zbirko.

In zakaj ne bi imela zbirka 

66 pesmi?

Šestinšestdeset,

pa še eno za povrhu,

za dobro vago.

Samo - kdo jih bo bral?

Toliko.

Mirjam Dular