nepopustljivost bežečih slik
postaje - pavze
pesem vagonov - refren
ni-ko- li ne mo-reš i-me-ti vse-ga
izstopim
nič ni kot v snežnem metežu
na neki postaji iz Petersburga
kjer je dim zakril križanje tračnic
od tistega dne v Moskvi
lokomotive molčijo
končana si jim oblekla krivdo
Ana
jaz jo slačim
hodim po šini
on po drugi
drživa se za roke
za zapornicami zija dvom
z izpuljenimi zobmi
tiri se stekajo v ožino
v piko
v seme
Harašo, Poetesa Irena! Kajpada, seveda; tako po Karenini kot po Ahmatovi ... Rada imaš ta večni, mehki pridih Rusije ... Tudi mene rado povleče tjakaj na širna prostranstva ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Iz vonja mete zatrepetam v spomin ...
;)
Lp!
Jošt Š.
Hvala, dragi Sašo.
Kot praviš - mehak pridih, balalajka, pesem in širjave. V ljudeh in rečeh. A bolj iz rubrike - bilo je .... :)
lp in srečno
pi
Svit, izbral si verz križanja. Treba je preko.
Hvala, lp in srečno
pi
Jošt :)
Ane se skrivajo tudi za in pred meto. Nekatere so srečne.
hvala in lp
obema :)
pi
Tale se zdi prelomna v ciklu (zbirki?) o Ani; oprati krivdo, čeprav v drugem času ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Mogoče pa res kdaj zberem vse Ane, za vse ženske, za vsako Ano v ženski.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!