Tujec tujcu
Na travniku vzklije nedolžna cvetlica,
želi si topline pod soncem zavetja,
deliti ljubezen sosednjega cvetja,
boleča in kruta jo čaka resnica.
Osamljena raste pobita, potrta,
naivna, izdana se vase zaprla,
zaupanja varnost za vedno umrla,
za maskami tujcev podoba zavrta.
Nemočna, prestrašena trnje razvije,
naj vsi se kot ona bojijo bližine,
kdor upa trpi, v iluziji sanj gnije.
Nihče ne razume duha bolečine,
le človek s sočutjem cvetlico zalije,
samevata skupaj v trenutku tišine.
Spomnila me je na ljubezen iz Malega princa ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana, delna inspiracija prihaja iz tam ja.
Lp Bor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
- 21. 12. 2021 ob 10:31
- Prebrano 357 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 23.99
- Število ocen: 5