Odsev. V oceanu
Danes
je morje mirno kot tramontana.
Kot ranjeni kužek
se je stisnilo v kot,
neslišno ječi,
liže. Akvamarin,
o, akvamarin mojega minulega dela,
mojega minulega časa,
moje nerazpoloženosti,
moje nerazpoložljivosti.
Moj nokturno.
Danes, prav ta večer,
se je ogledalo razbilo
od preveč
ogledovanja.
Velike, polne Lune. V orjaškem oceanu.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Hm, kolikor vem, je tramontana precej močan veter?
Lp, Ana
No, najbrž me je zmedla fotografija ;)
Kot se vidi tudi na fotki, kar je sicer sekundarnega pomena.
Drugače pa dobra, večplastna pesem, ne? :)
Ja, saj to. Mogoče bi vseeno morala malce paziti - zdaj, ko smo se končno navadili poleg pesmi pogledati tudi fotografijo ;) - da ne pride do medsebojnega izničevanja ;)
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Hvala za črtico. :)
Nikakor ne gre za anulacijo ali celo anihilacijo. Gre za tezo, antitezo --> sintezo!
Posebej pa me veseli, da ste adoptali fotografijo. Pravijo, da smo ljudje bitja podob.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 18. 12. 2021 ob 20:21
- Prebrano 592 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 56.94