Danes
je morje mirno kot tramontana.
Kot ranjeni kužek
se je stisnilo v kot,
neslišno ječi,
liže. Akvamarin,
o, akvamarin mojega minulega dela,
mojega minulega časa,
moje nerazpoloženosti,
moje nerazpoložljivosti.
Moj nokturno.
Danes, prav ta večer,
se je ogledalo razbilo
od preveč
ogledovanja.
Velike, polne Lune. V orjaškem oceanu.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Hm, kolikor vem, je tramontana precej močan veter?
Lp, Ana
Da. To je protislovje.
No, najbrž me je zmedla fotografija ;)
Kot se vidi tudi na fotki, kar je sicer sekundarnega pomena.
Drugače pa dobra, večplastna pesem, ne? :)
urednica
Poslano:
23. 12. 2021 ob 18:15
Spremenjeno:
23. 12. 2021 ob 19:20
Ja, saj to. Mogoče bi vseeno morala malce paziti - zdaj, ko smo se končno navadili poleg pesmi pogledati tudi fotografijo ;) - da ne pride do medsebojnega izničevanja ;)
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Poslano:
23. 12. 2021 ob 20:53
Spremenjeno:
23. 12. 2021 ob 20:54
Hvala za črtico. :)
Nikakor ne gre za anulacijo ali celo anihilacijo. Gre za tezo, antitezo --> sintezo!
Posebej pa me veseli, da ste adoptali fotografijo. Pravijo, da smo ljudje bitja podob.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!