nekoč sem slišal tvoj utrip
ki pel je v soju srčnih žarometov
začutil sem boga
ko pred mano stopila si iz sanj
besede so zamrle v grlu
telo je okamenelo
le en stavek
tvoj
je spremenil vse
se moja duša prebudila
telo v gibanje spodbudila
oči kot steklo so sijale
dlani želele si obraz objeti
ko komaj slišno si dejala
mi pomagaš prosim
sem se čisto izgubila
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!